Trans Julius ima grškega brata: prihaja Trans Olympus

Drugo največje grško mesto Solun je dom zelo posebne ekipe predanih gorskih kolesarjev, ki bodo po vzoru Trans Juliusa letos jeseni prvič organizirali 3-dnevno MTB enduro avanturo Trans Olympus. Konec februarja je bil idealen čas, da raziščemo, kaj ponuja okolica gore Olimp in kaj so grški bogovi zakuhali za enduraše.




Iz Slovenije do Soluna smo potovali preko Hrvaške, Srbije in Severne Makedonije ter skupno v eno smer potrebovali 14 ur vožnje s kombijem za 1.300 km. Dejansko je minila precej hitro, imeli smo ravno prav postankov - tudi za obisk bolšjaka v Beogradu (nenamerno seveda). 3-sobno stanovanje v Solunu (natančneje na robu solunskega Bronxa) je bilo zgrajeno za kolesarje: več kot prostorna dnevna soba, dve terasi (ena za sončni vzhod in druga za zahod). Soseda Jelena iz bloka se je samo prvi dan drla na otroke, potem pa je do konca tedna pela samo še naša Tjaša. Če ne bi bil Peter pro driver vožnje vzvratno, bi se mogoče pritožili nad velikostjo parkirišča (ki je bilo za ograjo, kar je za Solun velik bonus).


Solunski predmestni gozdovi


Solun je pristaniško mesto, ki ga obdaja predmestno gričevje. Prepleteno je s številnimi gozdnimi cestami in potmi. Številne med njimi so si za svoje vzeli gorski kolesarji, ki jih tudi pozimi ni malo. Morda je k temu pripomoglo tudi odlično vreme. V Grčiji nas je sonce razvajalo vsak dan, kakšen dan z malo več vetra, vendar občutek zelo pozno spomladanski, če ne že skoraj poletni.


Neskončno kombinacij različnih trailov sta nam odkrivala naša vodnika Tasos in Danis iz ekipe Outline Adventures. Med drugim smo preizkusili tudi nekaj trailov, ki bodo na programu Trans Olympusa. Podlaga je zbita obmorska zemlja, redko kamnita, predvsem novejši traili imajo kar nekaj zgrajenih elementov. Ko se že v tretje vzpenjaš v hrib, zna biti motivacija malo slabša, zato nam je Tasos pokazal svojo uphill linijo. Kot otroci, ki smo prvič na trailu, smo brcali navgor, dejansko nihče ni pogledal na uro in kar naenkrat smo bili pod vrhom na začetku traila. Še nikoli ni bilo toliko veselja nad uphill trailom. Traili niso označeni, vendar velja nekakšen tihi dogovor med različnimi uporabniki (pohodniki, kolesarji, motokrosisti, ki jih sicer nismo srečali), kateri traili so za koga. V letošnjem letu bodo gradili še nekaj novih linij v solunskih predmestnih gozdovih.


Čisto za konec vsake epizode odkrivanja solunskih predmestnih gozdov smo raziskovali solunske stopnice. Predmestje Soluna je pred mnogimi leti gostilo tudi downhill tekmo v urbanem okolju, kar ne preseneča, ker njihove kombinacije stopnic in drugih urbanih elementov, ki “se dajo pofurat”, so res disneyland za enduraše. Tako da upajmo, da jim bo uspelo v program Trans Olympusa vključiti tudi urbano etapo.


Olimpovi traili

Dobro uro vožnje iz Soluna in še vedno skorajda na obali leži vas Litochoro, ki ima zagotovo največ kavarn in barov na kvadratni meter (Disneyland za vse coffee loverje). Tu nas je pričakal lokalni vodnik Vasilis, ki je res zakladnica znanja o gorništvu in zgodovini Olimpa. Del poti nam je olajšal shuttle, nato pa se je začela neskončna veriga trailov, ki jih vsake toliko prekine kratek vzpon ali transfer po ravnem. Glede na prve višinske metre, ki smo jih premagali, smo si predstavljali, da traili ne bodo prav dolgi, vendar ko smo se spustili do izhodišča, je ura pokazala, da smo spet pozabili na čas. Vasilis nam je pokazal tudi, kje bodo v letošnjem letu gradili nove traile, ki bodo vznožje Olimpa še bolj gorsko kolesarsko obarvali. Nekateri deli potekajo po planinskih poteh, vendar po njihovih besedah je v tem delu zelo malo pohodnikov, saj vsi težijo bolj v notranjost k vrhu najvišje grške gore. Olimp ima precej specifično klimo, ki se ob 2.917 metrih nadmorske višine najvišjega vrha in neposredne bližine morja hitro spreminja. Vendar to ne velja za nižje ležeče predele, kjer potekajo traili. Podlaga je bila tudi tukaj zelo suha in zbita zemlja z redkimi odseki korenin, ponekod kamnita in peskasta. Pri spustu v kanjon je bila kakšna skala več, vendar večinoma srednje tehnično zahtevno. Za tekmo obljubljajo še nekaj novih trailov na drugi strani kanjona, tako da nekaj so še uspeli skriti pred nami 😜



Žametni traili v Velventosu

Dobri dve uri vožnje iz Soluna proti zahodu leži malo mestece Velventos. Leži na celinskem delu vznožja Olimpa, pokrajina pa je bolj hribovita kot v obmorski strani, vendar so bile temperature za odtenek še bolj poletne kot ob morju. Središče pokrajine je umetno jezero, ki je nastalo zaradi hidroelektrarn - v tem delu namreč pridelajo več kot polovice grške elektrike. Jezero smo prečkali čez drugi najdaljši grški most in spoznali našega lokalnega vodnika Harrysa. Lani so na teh trailih prvič organizirali enduro tekmo, ki je bila ena boljših v Grčiji - razlog smo kaj kmalu spoznali tudi mi.


Najprej smo se zapeljali kar visoko v hrib, nato pa se je začelo raziskovanje žametnih trailov, ki so skriti v večinoma borovih gozdovih, podlaga pa je mehka zemlja. Večina je kombinacija starih poti in novih elementov, ki jih Harrysova ekipa ves čas obnavlja in nadgrajuje. Kratki vzponi in dolgi spusti so kombinacija, ki nas je spet zaposlila za ves dan. Vsake toliko časa se odpre pogled na jezero, nato pa traili izginejo nazaj v gozd. Tehnično večinoma nezahtevni, najbolj pa smo bili seveda navdušeni nad enim najdaljših rock gardnov na svetu (mati narava ga je skorajda sama ustvarila).



Neizpolnjena želja: Meteora

Že prvi dan v Solunu smo spoznali avstrijski par Georga in Carino, ki od junija potujeta po svetu in odkrivata traile najbolj netipičnih MTB držav. Skupaj smo preživeli prvih nekaj dni, nato pa sta odpotovala v Meteoro, ki je bila tudi na naši wish listi, vendar zaradi 4-urne vožnje do tja, smo se odločili, da jo pustimo za kdaj drugič. Ko smo videli njune posnetke, nam je bilo kar žal. Tako da če se kdaj odpravljaš v Grčijo, ne ponovi naše napake 😉


Vikend v Skopju

Marek iz 43ride.com je lani preživel kar nekaj časa v Skopju in nas vse okužil s svojimi posnetki furanja na Vodnem. Vodno je malo večja Šmarna gora v Skopju, s polovice hriba na vrh vozi gondola in številne poti navzdol, ki so sicer namenjene pohodnikom, vendar si jih brez kakršnih koli težav delijo z gorskimi kolesarji. Čeprav je dan prej vrh zasnežilo in je bilo na nekaterih delih precej razmočeno, smo bili odločeni, da na seznam novo odfuranih trailov v letu 2020 dodamo še nekaj skopskih. Na vrhu gondole smo srečali tri domačine, ki so nam z veliko dobre volje razkazali večino trailov. Pa seveda tudi njihov bazni tabor sredi gozda, ki ga imenujejo TAM (po mariborski tovarni TAM, namreč na steni imajo obešeno masko tamovega vozila 😎


Na prazen želodec ne moreš poganjat!

George iz Outline Adventures je za nas izbiral res najboljše lokalne gostilne, kar je sicer v Solunu zelo težko, ker so vse ulice polne barov, gostiln in restavracij. Cene so bile vedno zmerne, če ne res nizke, jedi pa okusne in drugačne od tistega, kar smo vajeni za grške otoke. Veliko mesa, rib, zelenjave, seveda niso manjkale tradicionalne jedi, kot so grška solata (z res veliko feta sira), taziki, ribji namazi ipd. Ogromno kavarn in slaščičarn ima res neskončno izbiro sladic, vse pa je kombinacija različnih oreščkov, kar je posledica turškega in balkanskega vpliva. Najboljša izbira je bila zagotovo torkova ribja večerja (#fishtuesday), ker toliko okusnih, različnih rib niti Uroš še ni jedel! 😜


Celotno fotogalerijo najdeš tukaj.


Za več informacij o Trans Olympusu spremljaj Facebook stran Outline Adventures!


  • Facebook - Black Circle
  • Instagram - Black Circle
  • YouTube - Black Circle