Gozdne ceste so za gozdarje. Kolesarske poti pa za kolesarje.

Naslednjih 10 odstavkov je res kratek povzetek dogajanja na 3. Škotski MTB konferenci, ki jo organizira konzorcij partnerjev projekta Developing mountain biking in Scotland (DMBINS), ki je nastal leta 2009 z namenom povezovanja vseh deléžnikov gorskega kolesarstva. Enostavno veliko tem, izmed katerih bi si vsaka zaslužila svoj zapis in razpravo, ampak upam, da si boste vseeno lahko ustvarili nekaj vtisov in mogoče koristnih informacij.




Letošnja 3-dnevna konferenca (2 dni predavanj in delavnic, 1 dan trail buildinga) je sicer v primerjavi s prejšnjima dvema privabila precej manj ljudi - okoli 150 (v prejšnjih letih prek 200), vendar to domačini pripisujejo predvsem manjši promociji konference, ne pa manjši želji po tovrstnih strokovnih srečanjih, razpravah in druženju.


Med predavatelji je bilo kar nekaj zvenečih imen, kot so Claudio Caluori, Chris Ball, Fanie Kok, Hugo Tagholm (bolj znan lovilcem valov) - verjetno tudi z namenom, da pritegnejo tiste, ki jih manj zanimajo gozdarske in naravovarstvene debate ter raziskave univerzitetnih profesorjev in raziskovalcev.


Dejstvo je, da si gorski kolesarji želimo kolesarit po dobrih trailih in če te po strokovni plati ne zanimajo tematike infrastrukture (razen, da obstaja in da jo lahko uporabljaš), upravljanja prostora, športnega menedžmenta, naravovarstva in še druge sfere, ki imajo včasih čudno zveneče nazive, potem je bila konferenca živ dolgčas (tudi večerne vodene ture so bile seveda prekratke). Če pa te zanima iskanje rešitev v različnih zakonodajnih okvirjih, prostorskih in naravovarstvenih sistemih in športnem menedžmentu, potem je bilo precej priložnosti za polnjenje baterij, navdihe in good vibe, ki jih ob vsakodnevnih izzivih prehitro izgubljamo.


Vsi imamo iste probleme

Lastnik, upravljalec, ilegalni traili, tožbe, varstvo narave … so “buzz words” iz MTB sveta skorajda povsod po svetu. Je pa razlika, kako se v posamezni skupnosti lotevajo iskanja rešitev. Kako to izgleda v praksi? Zelo enostavno za ubesedit, zelo komplicirano razložit: Vse se začne s komunikacijo med deléžniki in se na dolgi rok gradi z odnosi.


Največ, po mojem mnenju, pove dejstvo, da je najbolj spoštovana osebnost v lokalni skupnosti direktor sektorja za turizem na škotskem zavodu za gozdove (Forestry Commission of Scotland - FCOS). Ne zaradi funkcije, ampak zaradi karakterja. O gorskih kolesarjih v smehu pove, da nas ima poln kufer že od leta 1981. In da ni boljšega občutka, ko pridejo do te točke zaupanja, da gozdarji predlagajo nove traile, gorski kolesarji pa sami predlagajo, kje je treba zaradi večje varnosti zapreti ilegalne traile (v primeru da so ilegalni traili sprejemljivi, jih legalizirajo; sicer to ne pomeni, da potem kar naprej delaš ilegalne traile, ki bodo slej ko prej legalni). Matematika je pri njih kar enostavna: manj je poškodb in tožb (do FCOS), več denarja ostane za nove traile. Seveda tiste, ki so na državnih tleh (FCOS s pomočjo prostovoljcev gradi in vzdržuje traile, ki so na zemljiščih, ki so last države ali v upravljanju FCOS).


Njihov največji napredek iz prakse je Priročnik za upravljalce zemljišč in gorske kolesarje: Unauthorised Mountain Bike Trails, v katerem je vse od A do Ž, dobre prakse (s Škotske), marsikaj uporabnega pa tudi za druge države. Na cca 50 straneh priročnika so praktični napotki, kako vzpostaviti gorsko kolesarske poti, kako jih vzdrževati, kako izvajati promocijo gorskega kolesarstva za večjo aktivnost državljanov (posledično boljše zdravje) in boljše poslovne priložnosti v turizmu.


Z mojega osebnega vidika največji take-away prvega dne je zagotovo proaktivnost in želja po sodelovanju različnih institucij, ki se jih dotika življenje gorskega kolesarstva. Zelo preprosto povedano: institucije prosijo različne skupnosti gorskih kolesarjev, naj sodelujejo z njimi, da bi legalizirali čim več trailov, razvijali nove gorsko kolesarske produkte (na tem področju imajo noro dobre raziskave na Edinburgh Napier University, ki je eden od partnerjev DMBINS). Komuniciranje ima nasploh v anglosaksonskem svetu bistveno večji pomen in strateško vlogo v organizacijah - vladnih, neprofitnih in profitnih. Iz komuniciranja izhajajo tudi odnosi in na koncu koncev je zaupanje tisto, ki pripelje do tistega želenega stanja, v katerem se razvoj odvija s svetlobno hitrostjo.


Singlce si želimo vsi

Zakaj vzpostavljati ločene kolesarske poti v naravi? S strani FCOS najpogosteje slišan odgovor na to vprašanje je, ker so gozdne ceste za gozdarje, kolesarske poti za kolesarje, pohodne za pohodnike. Na Škotskem so zelo pogosti uporabniki narave tudi jahači konj, ki imajo zgodovinsko in družbeno bistveno večjo moč kot pri nas (mimogrede v Sloveniji je za njih po črki zakona obiskovanje narave še bolj strogo kot za gorske kolesarje). Singlce niso tiste poti, ki jih hočejo mladi spustaši, ampak vsi, ki v naravo zaidejo s kolesom (res si ne znam predstavljat kolesarja, ki bi rekel, da gre raje po gozdni cesti kot pa po lepo urejeni enoslednici).


Zakaj srferji pobirajo smeti?

Ko je Hugo Tagholm predstavljal projekt Surfers Against Sewage je na prvi pogled izgledalo, kot da je zgrešil konferenco. A pred tem smo poslušali nekaj primerov dobrih praks, kako so z različnimi aktivnostmi (MTB šole, pumptracki, mestne gorsko kolesarske poti ipd.) na Škotskem poskrbeli za boljše življenjske pogoje (zdravje, večja socialna vključenost, zmanjševanje rasne in spolne nestrpnosti ipd.).


Organizatorji so nekako hoteli pripeljati razmišljanje MTB skupnosti do tega, da bi našli tematiko, s katero bi na nacionalni ali mednarodni ravni našli temo za gibanje oz. družbeno iniciativo, ki bi gorsko kolesarstvo pripeljalo v širši družbeni kontekst. Na koncu smo pristali na temi mentalnega zdravja, ki dejansko je vse večji problem, od mladih do starih, in bi po vzoru srferskega gibanja Surfers Against Sewage na mednarodni ravni dobili večjo pozornost, večji vpliv v odločevalskih krogih in konec koncev reševali pereč družbeni problem. Izhodišče se meni zdi super, še posebej, ker psihično zdravje velja za hudo tabu temo in tabu s tabujem razbijat je super izziv - mogoče že kje kaj podobnega obstaja? Če veš, mi prosim sporoči (ali v komentarju ali na mail vesna@trans-julius.com).


Trail building Disneyland

3. dan konference smo po “indoor” delu delavnice šli v Laggan Wolftrax Trail Center, kjer smo urejali ilegalen trail. Lopatkanja in hortikulture je bilo v praksi precej malo, bistveno več smo imeli priložnosti, da smo si izmenjali mnenja, kaj, kako, zakaj delat na tak in drugačen način. Na koncu smo sicer ugotovili, da smo kljub temu, da smo delali samo 2 uri (pa vmes veliko govorili - kratko lopatkanje tudi zato, ker so dnevi na severu še krajši kot pri nas), naredili res veliko - razlog pa je v tem, da je bila podlaga tako sanjska, da težko verjameš, da to obstaja v resničnem svetu.


Eno mojih najljubših doživetij na Škotskem je bilo, ko gozdar, ki že 20 let ni sedel na kakršnem koli kolesu, in 20-letna gozdarka dajeta trail building nasvete trail builderjem z dolgoletno kilometrino in slednji sprejemajo njune predloge z odprtimi rokami in veliko hvaležnostjo.

Upam, da še vedno bereš te vrstice. In če so ti bile zanimive, bom vesela tvojega mnenja - javno ali zasebno. Hvala za tvoj čas :)

  • Facebook - Black Circle
  • Instagram - Black Circle
  • YouTube - Black Circle